200 km.

tako. pa sem preskočil 200 km. uspel sem v treh mesecih mojega teka.
ja.
nisem si mislil, da bo tako lahko. občasno me rahlo boli pokostnica, preživel sem en žulj. včasih se mi res ne da. in potem res ful težko grem, ampak grem. in ko se vračam je mega. ko grem v hribe sem vesel, ker nisem več zadihan kot sem bil lani. počasi se že pozna, da imam več kondicije. 15 let kajenja bo počasi pozabljenih. kilogramov pa je šlo dol že 6.
lepo.
odkril sem tek z walkmanom/runmanom, dolgo sem odlašal kljub moji veliki ljubezni do glasbe. pa sem mislil, da ne bo šlo s slušalkami. res je malo čudno ko ne slišim tistega šlak šlak šlak šlak šlak šlak šluk šlak……..topotanja mojih nog. ampak je tako dobro poslušati glasbo. In k teku se čudovito prileže. komaj čakam da preizkusim milesov bitches brew.
za prvič sem se vrnil v najstniška leta in med tekom poslušal bad religion – stranger than fiction. zelo prijeten tempo za tek. pravzaprav kar malo prehiter. včeraj pa sem poskusil z defacto – how do you dub you fight for dub, you plug dub in. samo je bilo malo čudno teči. dub je prepočasen. mogoče breakbeat.