milijonti blog

lepi kamen

jure — Thu, 12 Aug 2010 08:35:54 +0000

Letos sem bil že skoraj desetkrat v kamniški bistrici.

vremščica 2

jure — Tue, 13 Apr 2010 14:57:47 +0000

tekači težaki

jure — Thu, 25 Mar 2010 12:54:18 +0000

pregledal sem tekaški forum. gor se danes nekaj tekačev težakov na veliko pritožuje, ker niso dobili rezultatov iz mini maratona v sežani, ki je potekal ta vikend. to pa še ni vse. tekma jih je zajebala; preveč so plačali štartnine, hrana ni bila dobra, vreme ni bilo dobro, noge jih bolijo, niso vsi videli konjev…

najhuje od vsega pa je poleg tega, da nimajo rezultatov(kako, a tudi štopati se ne morejo sami!) to da niso dobili dovolj nabasanih goody bag-ov.

ne vem zakaj hodijo na tekme? res zaradi teka in druženja, ali zato, da čim več odnesejo domov. mislil bi si, da bodo zadovoljni s pretečeno progo, s tem da so dosegli cilj in nekaj naredili zase. ampak ne, oni bi nagrade. nekateri so kar precej užaljeni saj so zastonj – brez veze pritekli na cilj. ne moreš iti teči in celo pot razmišljati o tem kako boš pritekel v cilj tam pa te bodo slavili kot da si nekaj posebnega. ne nisi. pretekel si maraton, tako kot tisoč drugih in kaj boš zdaj? si zdaj sveta krava? hočeš nagrado, ker tako hitro tečeš? Get a fucking life!

ne vem kaj je narobe z nekaterimi, vse je samo denar, denar, denar. če je tak problem plačilo štartnine(v tem primeru je bila 18€) se pa postavite na štart pač brez številke, odtecite progo, lepo se zahvalite za napitke ob poti in čau. saj verjetno vas ne bo nihče podil dol s proge. za v goody bag pa si pojdite kupiti pro touch majčko za 8€ in napišite gor car aerobike.

200 km.

jure — Fri, 19 Mar 2010 15:22:38 +0000

tako. pa sem preskočil 200 km. uspel sem v treh mesecih mojega teka.
ja.
nisem si mislil, da bo tako lahko. občasno me rahlo boli pokostnica, preživel sem en žulj. včasih se mi res ne da. in potem res ful težko grem, ampak grem. in ko se vračam je mega. ko grem v hribe sem vesel, ker nisem več zadihan kot sem bil lani. počasi se že pozna, da imam več kondicije. 15 let kajenja bo počasi pozabljenih. kilogramov pa je šlo dol že 6.
lepo.
odkril sem tek z walkmanom/runmanom, dolgo sem odlašal kljub moji veliki ljubezni do glasbe. pa sem mislil, da ne bo šlo s slušalkami. res je malo čudno ko ne slišim tistega šlak šlak šlak šlak šlak šlak šluk šlak……..topotanja mojih nog. ampak je tako dobro poslušati glasbo. In k teku se čudovito prileže. komaj čakam da preizkusim milesov bitches brew.
za prvič sem se vrnil v najstniška leta in med tekom poslušal bad religion – stranger than fiction. zelo prijeten tempo za tek. pravzaprav kar malo prehiter. včeraj pa sem poskusil z defacto – how do you dub you fight for dub, you plug dub in. samo je bilo malo čudno teči. dub je prepočasen. mogoče breakbeat.

“ne morem na uro tečt”!

jure — Thu, 25 Feb 2010 12:53:50 +0000

ne gre. sem se trudil dvakrat, da bi upošteval navodila iz knjige: teči minuto pa dve hoditi in teči minuto potem dve hoditi… ne gre. ne da se mi. sicer sploh ne upoštevam navodil iz knjige – nikoli. Samo danes sem se spomnil, da ne smem prehitro začeti. baje je nevarno za začetnike in težkokategornike obstaja nevarnost poškodb. bom se malo ustavil in tekel počasneje, saj je bolje teči dolgo kot hitro to vem že od nekdaj. zadnje dni sem imel vedno neko manijo in sem hotel čim prej preteči mojih 7km. zdaj pa se bom ustavil in tekel lepo v ciljnem pulzu – burn fat kot ga ljubkovalno kliče sigma.

vremščica

jure — Sun, 21 Feb 2010 18:16:14 +0000

dostop iz senožeč približno po markirani poti. snega čez kolena gazenje celo pot. na vrhu ljudje z portable radijsko postajo zbirajo stike, italijan s psom atilo oblečenim v gusarja pozira kameri.

vodni krst

jure — Sat, 20 Feb 2010 10:11:16 +0000

tako pa sem šel včeraj teči v največjem nalivu malo po osmi večerni. yes! zelo sem ponosen nase. pravzaprav sem tekel najhitreje do danes. moja tekaška pot je speljana ob reki kamniški bistrici, kjer tečem mimo šestih mostov. in vsak most je primeren izgovor, da se obrnem in pičim domov. do sedaj sem to storil le enkrat pa še to zaradi bolečin v neki mišici desno zadaj spodaj. včeraj pa, ko sem že na 400 tem metru zajel lužo. sem začel (začuda ne preveč resno) razmišljati, če naj uberem krajšo varijanto. pa sem potem razmišljal o tem kako bo to izgledalo v tekaškem dnevniku. in o tem kako bom spal s takim neuspehom za sabo. in o tem da sem navaden niče, če ne tečem cele razdalje. spotoma se mi je tek po dežju priljubil tako, da sem nadaljeval. največja težava je bilo teči po plundri zato sem del teka prestavil na asfalt del pa na blatno pot pod katero teče kanalizacija in je zato prva kopna. verjetno danes sploh ne bi šel teči če ne bi včeraj na dušek prebral knjige dušana mravljeta. knjiga me je dobro motivirala, zalotil sem se celo, da sem tekel tako kot mravlje s spuščenimi rokami. ha ha.

stotka!

jure — Wed, 10 Feb 2010 22:46:56 +0000

No pa mi je uspelo iti teči po dveh dneh pavze. Podlaga je bila dobra. Ledu se skoraj ne čuti več, ampak še kar sneži. Srečal sem človeka na tekaških smučeh in dva psičarja z tremi psi.

Urška mi je danes podarila gamaše. Z veseljem sem ril po celem snegu.Gamaše so zdržale, na koncu so se vdale superge, kljub goreteksu.

Mapmyrun mi je danes izračunal skupno razdaljo 100.7 km od drugega januarja odkar tečem. Zdaj grem proti 200 km.

a lohk!

jure — Wed, 10 Feb 2010 08:46:25 +0000

To rubriko sem ustvaril, da mi bo služila kot ventil. Sem padejo vse norosti vsa neumnost in vse sranje, ki preži na nas.

Če bo tu zapisanih malo stvari, to še ne pomeni, da sem mnenja, da živimo v dobrem svetu. Da nam država ne laže, da nam šefi ne kradejo, da je vse u redu. ne.

čez stotko

jure — Tue, 09 Feb 2010 18:00:04 +0000

okoli šestih zvečer:

Danes sem se že cel dan veselil večera, ko sem imel namen iti teči.

Zdaj je večer tu, jaz pa imam pripravljene naslednje izgovore: (vreme pa mraz in poledica, ivje!?, smog, … ) ker se mi ne da premakniti se.

Ko grem mimo superg na hodniku jih sploh ne počoham kot ponavadi, tako hudo je danes. Pa ravno danes ko bi na teku nazaj grede nekje na Viru prebil mejo stotih (100) kilometrov! Hm? Zdaj, ko to pišem imam občutek, da bom takoj ko vstanem izza računalnika šel teči, že zaradi čarobne meje 100 km. (Sliši se kot da bi šel sto na uro je pa samo 100 km razdalje odkar tečem v ene mesecu). Samo verjetno ne bom šel….

… Ne! Itak, da bom šel. Samo zavlačeval bom kot kaže spet pozno v večer. Nazadnje ko sem tako bluzil sem se spravil ven šele ob enajstih. ravno prav, da sem še izpolnil obveznost za tisti dan.

Ful mi pomaga, ker upoštevam nasvet iz knjige, ki jo pozna verjetno vsak tekač (tek za začetnike; ameriški (pravzaprav kanadski) hiper motivacijski in nasvetov ter smešnih opozoril poln priročnik), da je potrebno oziroma zelo priporočljivo pisati tekaški dnevnik. Pisanje dnevnika deluje zelo pozitivno, vpliva na motivacijo, dviguje ego in super je ko vidim, da imam pobarvan vsak drugi kvadratek. Kvadratek! Kaj? Ja kvadratki so dnevi na koledarju kamor tekači vpisujemo svoje dosežke. Ko sem prebral v knjigi, da bi bilo dobro, če začnem pisati dnevnik se mi je zdelo malo brez veze, saj sem se že videl kako bom pisal v nek zvezek ali blok in potem bom imel vse počečkano in nepregledno in uuuvvva. Na srečo je na spletu najti kar nekaj dnevnikov, ki zelo olajšajo pisanje. Jaz jih zaenkrat uporabljam kar več naenkrat, da bom izluščil sebi najljubšega in ga dolgo uporabljal. Priporočam : tekac.net, mapmyrun.com, logyourrun.com – spletne aplikacije. Za na hard disk pa, če nimaš fancy ure, ki pride skupaj s softverom pa sporttracks, ki je zastonjski program.

Tako zdaj pa najbolje, da grem teči, da bom imel kaj vpisati v svoje dnevnike.

Čez dve uri:

Šel sem poskusno ven na sprehod s psom. Moja običajna tekaška steza je popolnoma pomrznjena. Zdaj ne potrebujem izgovorov. Imam led! Raje počakam na sneg, ki bo baje padal jutri. Teči po snegu je fino pa še če se dobro prime niti ne veš, da je spodaj led. Tudi po pomrznjenem se da teči, če le podlaga hrusta, če ne hrusta je preveč trd in drsi, kar pa ni primerno za tek vsaj brez derez ne.

drsališče lipce

Tako sem se odločil, da ne grem teči danes, ker se ne da, še hoditi je bilo zoprno. Čeprav se mi zdi da manj drsi, ko po ledenem tečem, kot med hojo. Do podobno zanimive ugotovitve sem prišel pred leti, ko sva s prijateljem precej pijana nameravala teči bosa iz Komna v Štanjel po sveže pokošeni travi. Ugotovila sva, da manj bode, če tečeš kot hodiš.Podvig sva kljub temu zaključila čez 20 minut v Komnu.

Sem pa privoščil sebi in psu Aši malo daljši sprehod. Bom jutri prebil mejo stotih kilometrov.